Kdo si bi misli, po 4 letih faxa, se človek še tega navadi-nauči, nekateri manj drugi več.
Meni se nikoli ni zdelo da mi bo delo na kmetiji zanimivo ali pa v veselje. Zdaj po 2 letih dela na kmetiji, pa nekako težko pomislim da bi si iskal službo, kjer bi sedel v pisarni vsak dan po istem urniku delal iste stvari z istimi ljudmi, se prebijal skozi jutranjo gužvo, iskal parkplac, potem pa ista pesem ko se šiht konča...
Nekaj je k temu pripomogla praksa, ki sem jo delal v Kopru na kmetiji, velik del pa moja draga.
Tukaj si sam svoj gospodar, razdeliš si delo, več ko narediš danes manj bo za jutri, na svežem zraku si, v naravi, v gibanju, mogoče res včasih noge in roke malo bolijo, se pa zvečer vležeš v postlo pa čutiš da si nekaj nardil. Pa še problemov z odvečno težo ni:)
Nekaj je k temu pripomogla praksa, ki sem jo delal v Kopru na kmetiji, velik del pa moja draga.
Tukaj si sam svoj gospodar, razdeliš si delo, več ko narediš danes manj bo za jutri, na svežem zraku si, v naravi, v gibanju, mogoče res včasih noge in roke malo bolijo, se pa zvečer vležeš v postlo pa čutiš da si nekaj nardil. Pa še problemov z odvečno težo ni:) 
Bil sem dosti okoli, po mestih kakor na vasi, samo ni primerjave, ko se zbudiš, pogledaš skozi okno in je vse zeleno, ptiči čivkajo, potoček se prebija po strugi, rosa se sveti na travi pa nobenega avta ne slišiš, nobenega brenčečega skuterja... To je to
Ni komentarjev:
Objavite komentar